Vir: Mladina

Simona Habič je poleti 2018, zaključni izpit za pridobitev strokovne kvalifikacije ICA Advanced Certificate in Business Compliance, opravila kot ena najboljših z odliko. Sicer opravlja delo pooblaščenke za varstvo osebnih podatkov na RTV Slovenija in si kot svetovalka prizadeva, da bi javni zavod RTV Slovenija imel izdelan tudi širši program integritete in skladnosti poslovanja. Je mednarodna strokovnjakinja na področju vzpostavljanja integritete in proti-korupcijskih mehanizmov z 12 letnimi izkušnjami. Je tudi ena od ustanoviteljev in nekdanja dolgoletna predsednica Transparency International – Slovenia. Kot svetovalka redno sodeluje z Evropsko komisijo, Svetom Evrope, Transparency International in drugimi mednarodnimi organizacijami na omenjenem področju. Je tudi dolgoletna novinarka, s 25 let izkušenj dela v medijih.

1. Kateri je največji izziv s katerim se na svojem področju dela trenutno ukvarjate?

Neučakanost. Pri delu na področju integritete in zagotavljanja skladnosti poslovanja sta potrpežljivost in vztrajnost zame v tem trenutku ključni.

Organizacijska etična kultura in posameznikova visoka stopnja integritete, ki sta po mojem mnenju temelja poslovanja vsakega podjetja ali organizacije, se vzpostavljata skozi daljše obdobje. Ker sta odvisni od številnih notranjih in zunanjih dejavnikov, je ključno krmiljenje med njimi in vzpostavljanje prave mere ukrepov, ki bodo na daljše obdobje prinesli rezultate in boljši poslovni uspeh. In ker se to ne zgodi čez noč, se mi zdi, da je moja »šola« v tem procesu predvsem v uravnoteženju lastnih pričakovanj do sebe in drugih v teh procesih.

Obvladovanje lastne percepcije o tem, kako bi idealno morali delovati drugi in kaj je pravilno, je zame v tem trenutku največji izziv. S tem pa so seveda povezani odnosi z ljudmi in sposobnost ustreznega komuniciranja. Naučila sem se, da je smiselno, da so moja pričakovanja uravnotežena med želenim stanjem in dejansko zmožnostjo posameznikov, oddelkov in celotne organizacije, da prevzamejo odgovornost za etičnost in integriteto in se zavestno zavežejo k poštenemu poslovanju. Na tej podlagi je laže zagotoviti skladnost, ki gre z integriteto z roko v roki.  V kolikor je vodstvo temu naklonjeno, je delo tako laže, v kolikor ni, si težko predstavljam, kako bi sploh lahko opravljala svoje delo. Vidim ga namreč kot poslanstvo in ga delam s srcem. Sicer pa vidim izzive predvsem kot priložnosti za učenje in odkrivanje sebe.

3. Katera je ena izmed najpomembnejših etično-moralnih lekcij, ki vas jo je naučilo življenje, delo? 

Da me nič in nihče ne more več vreči iz tira, če verjamem v to kar delam in sem prepričana, da je moja odločitev pravilna in etična. Ne glede na to, kaj pravijo ali kaj govoričijo drugi. Da iz neprijetnih izkušenj ali stikov z ljudmi najdem vedno pozitivno rešitev, in da so to bili moji vodniki skozi življenje. Če ne bi bilo njih, ne bi bilo mene. Ovire pomenijo rast. Naučila sem se, da smo ljudje različni, in da ima vsak svojo pot, ki pa se ne prekriža vedno uspešno z mojo. Da se mi zgodi, da obsojam, čeprav naj ne bi.

2. Katere so za vas najbolj pomembne etične vrednote pri vašem delu, zakaj ravno te in kako jih udejanjate (morda na kakšnem primeru)?

Verjamem, da so vrednote odsev duha časa. Temeljne pa tiste, ki se prenašajo iz roda v rod. Zame so na prvem mestu vrednote, ki mi omogočajo duhovno rast in delo, ki ga rada opravljam. Torej tiste, ki me vodijo k izpolnitvi sebe in izhajajo iz mojega karakterja, so pa tesno povezane z ustvarjalnim duhom mojega očeta. Še danes se spomnim, kako me je na mojo življenjsko pot popeljalo njegovo vodilo: v življenju zmoreš vse, česar se lotiš, če to opravljaš s srcem in predanostjo. S svojim vzorom in ustvarjalno žilico me je popeljal v ta stik s samo seboj. Skupaj sva polagala temelje hiše, vlivala škarpo, betonirala, prelagala opeke, rezala drevje, obirala sadje, z dletom in stroji oblikovala poleno, ki bi sicer romalo v peč, pa je na koncu iz njega nastal svečnik kot darilo za osmi marec. Pustil mi je ohraniti nagajivega in raziskovalnega duha, živeli smo namreč ob gozdu in gozd je bil moj največji učitelj. Naučila sem se vztrajnosti, saj sem se morala naučiti krmariti skozi mamin strah in strogost, ki je izhajal iz nje, ker smo v prometni nesreči izgubili sina, brata. Vse to me je kalilo, da sem tudi skozi vzgojo privzela moralne vrednote in jih živim skozi delo in dolžnosti, odgovornosti. Še vedno se pa učim povzeti tiste vrednote, ki se vežejo na uspehe in dosežke. Da se cenim in svoje delo spoštujem še bolj. To, da življenje ni samo delo, pa me učijo največje vrednote – to so, čeprav se klišejsko sliši, pa je vendarle res: moja družina in zdravje ter moje življenje. Rast je tudi ena vrednota, na katero ne smem pozabiti. Rastemo pa lahko le, če si to dovolimo.

4. Kaj počnete v prostem času, oziroma kdaj se počutite najbolj skladni?

Kadarkoli se pokaže priložnost se odpravimo ob morje. Prosti čas si zapolnim s športom in branjem knjig. V zadnjem času prebiram predvsem strokovno literaturo in seveda otroške knjige. Branje na glas in razmišljanje o življenskih modrostih z otroki me popelje v poseben svet.

Najbolj skladna se počutim, kadar je družina povezana. Ko sem z otrokoma, ali z vsakim posebej, s partnerjem posebej in ko smo vsi skupaj, čutim največjo skladnost, ki je zanimivo, ravno ugotavljam, povezana z zadovoljstvom. Skladnost je torej zadovoljstvo. Zanimivo izhodišče za delo, ugotavljam. Trenutno najbolj pogrešam skladnost s seboj v smislu dlje trajajoče poglobljenosti vase. Čas kar mineva in zato, da sem skladna sama s seboj, in da o tem lahko razmišljam, si moram zavestno vzeti čas. Za skladnost torej moramo poskrbeti sami. Pa ne govorim samo o pravilih, ki jih moramo spoštovati, ampak predvsem v povezavi skladnosti z integriteto, ki v srčiki svojega bistvo nosi ravno to. Skladnost s seboj.

*Predlagajte naslednji obraz za Skladni Intervju, s kratkim opisom te osebe in zakaj jo predlagate, na: info@eisep.si, v zadevi: Predlog za Skladni Intervju