Oblasti jim merijo ton z vrha

Pred kratkim sem imel priložnost v živo na enem mestu skupaj videti CEO-ja korporacije, ki je v programu odloženega pregona po ameriškem Foreign Corrupt Practices Act (FCPA) in njegovega nadzornika (Monitor). Tomas Topolski je CEO Louis Berger International, ukvarjajo se z gradbeništvom. Monitor Eric Feldman, je izvršni direktor pri Corporate Compliance and Ethics Programs. V tem poslu je od leta 2011, pred tem je bil zaposlen v obveščevalni službi CIA.

 Louis Berger Int. je bil v postopku po FCPA. Soočili so se z obtožbami, da so za to, da bi pridobili javna naročila gradenj, podkupovali tuje javne uslužbence v Indiji, Indoneziji, Vietnamu in Kuvajtu. Louis Berger Int. se julija 2015 z ameriškim pravosodnim ministrstvom pogodil za odloženi pregon, del dogovora je bilo plačilo 17 milijonov USD, dodatno pa je tožilstvo postavilo pogoj, naj podjetje vzpostavi rigorozen sistem notranjih kontrol. Beri, da vzpostavi močan in delujoč program korporativne skladnosti in etike. Več o poravnavi je moč najti na tej POVEZAVI.

Danes, dve leti kasneje, je Louis Berger Int. sredi vzpostavljanja programa skladnosti in etike, Erica Feldmana, pa je pravosodno ministrstvo imenovalo za izvajanje monitoringa nad izpolnjevanjem zavez iz sporazuma. To pomeni, da monitor v podjetju nadzira, kako resno in uspešno podjetje izvaja zaveze iz dogovora s tožilstvom. O vsem skupaj monitor poroča pravosodnemu ministrstvu. Pri nadzoru monitorja najbolj zanima:
• predanost višjega vodstva podjetja etiki in skladnosti
• politike in postopki
• periodično ocenjevanje tveganj
• ustrezen pregled in neodvisnost, osebe odgovorne za skladnost
• usposabljanje in svetovanje zaposlenim
• notranje prijave nepravilnosti in preiskovanje
• ukrepanje in disciplinske sankcije
• odnosi z dobavitelji
• postopki pred in med prevzemi drugih podjetij.

Ko je bilo govora o zgornjih točkah, sem Feldmana vprašal, kako ocenjuje prvo, torej predanost višjega vodstva, tako imenovani ton z vrha. “Glede na to, da se Topolski zdaj pripravlja na opravljanje izpita za pridobitev certifikata strokovnjaka za skladnost”, je rekel Feldman, “se mi zdi, da bom lahko poročal o tem, da ta zavezanost pri višjem vodstvu obstaja.” Topolski je bil vidno vznemirjen, jasno je bilo, da ni domač med compliance officerji, verjetno so mu bližja družba poslovnežev. Podjetje je prevzel po tistem, ko se je škandal s podkupovanjem že zgodil. Pravi, da so ogromno izgubili. Poleg milijonov za poravnavo, ki so jih plačali ameriški vladi, so imeli stroške še z drugimi postopki in vsem ostalim, kar je po njegovem mnenju danes že doseglo skupno skoraj 200 milijonov dolarjev. Ampak to še ni vse. Po njegovem mnenju, so največ izgubili, ker so zaradi korupcijskega škandala zaostali za konkurenco. Tukaj jih je najbolj udarilo in pot naprej bo zaradi tega daljša in težja, kot bi bila sicer.

V Sloveniji imamo do ZDA shizofren odnos. Po eni strani jih obsojamo, po drugi pa nas fascinirajo. Pregon podkupovanja tujih javnih uslužbencev, ki so ga vzpostavile ZDA, je primer dobre prakse in bi ga kazalo posnemati. Američani so znani kot praktični ljudje. Glede na število poravnav po FCPA med državo in podjetji, so očitno oboji ocenili, da imajo od tega koristi. Za delovanje trga je zagotovo dobro, če neko podjetje, ki se je znašlo v postopkih zaradi korupcije, prostovoljno – v okviru sporazuma s tožilstvom – razvije program korporativne skladnosti in izboljša notranje upravljanje. S tem zagotovo pozitivno spreminja širše poslovno okolje. Če je takšnih podjetij veliko in če so ta podjetja pomembni tržni igralci, je učinek toliko močnejši. To ima dolgoročne posledice.

V kontinentalni pravni tradiciji je glede takšnih dogovorov o odloženem pregonu precej pomislekov, pa vendar. Šlo naj bi za trgovanje med tožilstvom in osumljenci, da gre za vprašanje enakosti pred zakonom in podobno. Pod črto pa je verjetno najpomembnejše vprašanje, ali takšen institut dosega tisto, kar je v javnem interesu. Nekaj problematičnih primerov tovrstnih dogovorov zagotovo ne odtehta številnih pozitivnih, med njimi na primer Siemens.

Počasi se razpoloženje spreminja tudi na starem kontinentu. Novi francoski protikorupcijski zakon (Loi Sapin II), v Franciji, kljub številnim negodovanjem, že uvaja institut dogovora o odloženem pregonu po zgledu FCPA. Kako bo to delovalo v kontinentalnem pravnem okolju je še vedno veliko vprašanje, upam pa si staviti, da bo, s sicer daljšim časovnim zamikom, to prišlo tudi v Slovenijo. Za vzpostavitev dobrega programa skladnosti in etike v podjetju ni nikoli prezgodaj.

This entry was posted in bribery, compliance, compliance program, corruption risk, FCPA, monitoring by Rok Praprotnik. Bookmark the permalink.

About Rok Praprotnik

Rok Praprotnik je direktor Centra za skladnost poslovanja in krepitev integritete pri NLB d.d., organizacijske enote s pristojnostjo izvajanja notranjih preiskav, splošne regulatorne skladnosti ter preventivno razvojnih nalog na področju korporativne etike in integritete. Pred prevzemom trenutnih nalog v banki je opravljal funkcijo namestnika predsednika Komisije za preprečevanje korupcije, kjer je bil pristojen za področje nadzora nad premoženjskim stanjem javnih funkcionarjev, nadzora nad področjem lobiranja ter strateško preventivne aktivnostmi komisije kot neodvisnega in samostojnega državnega organa. V preteklosti je delal kot novinar časopisov Delo in Dnevnik, kjer se je ukvarjal predvsem z novinarskimi preiskavami na področju obveščevalnih služb, vojske in institucij pravne države.